Škof Abraham

Že dolgo čakam na priložnost, da se na samem pogovoriva o vse glasnejšem razglašanju pomena Škofa Abrahama za Loko in Slovenijo. Sam se nimam za znanstvenika. Se mi je pa že pred letom 1990 zbudilo zanimanje za zamorca s krono ker sem ga po naključju videl na cerkveni fasadi v Mittenwaldu. Kmalu zatem v Garmischu in Partenkirchnu in kot povabljenec v Freising na proslavo stoletnice freisinškega zgodovinskega društva leta 1990. Našel sem različne publikacije in za izziv znanstvenikom pripravil razstavo v slovenskem in nemškem jeziku, ki je bila poleg šestih predstavitev v Sloveniji postavljena tudi dvakrat v Avstriji in dvakrat v Nemčiji (tudi v Freisingu). Posebej me je zanimala tudi podelilna listina in z njo povezane osebe. Na kratko samo nekaj meni pomembnih "odkritij". Abraham kmalu po kronanju Otona II. preide na stran zarotnika. Cesar zaroto zaduši tako, da sorodnika spravi v ječo, Abrahama pa izžene v samostan v Corvey, ki je več kot 500 km severno od Freisinga. V Freising se sme vrniti šele po smrti Otona II. Nikjer nisem našel dokaza, da bi Abraham kdaj bil tudi na kakšni drugi Freisinški posesti. Teh je bilo vsaj dva ducata. Rekel bi, se jih je moral v izgnanstvu celo izogibati. Vse kar ga povezuje z Loko je legenda iz zbirke Lojzeta Zupanca Kamniti most. Poleg imenovanja v podelilni listini je s Slovenci "povezan" tudi po Brižinskih spomenikih. Ta zvezek je bil samo po "čudežu" odkrit po 800 letih shranjenega v škofovi zapuščini v arhivu. Pozornost so zbudili v času sekularizacije in po prenosu freisinškega arhiva v Landesarchiv v München. Tam je to in podelilna listina še danes. Ravnatelj mi je poslal 9x9 cm velik dia posnetek listine z obeh strani. Natisnil sem ga v čim bolj enaki kopiji. Ta je v loškem muzeju nadomestila posnetek v č/b tisku. Na muzejskem društvu sem hotel kolege tudi opozoriti, da listina ne omenja samo Loke in nekaterih drugih krajev. Najstarejša je tudi omemba Kranjske in kranjske poti. Kranjska pa je s tem simbolično tudi najstarejša omemba današnje Slovenije. Bil sem presenečen, da nam to ni mar. Ta listina je v deželnem arhivu v Münchnu velika dragocenost enako kot so Brižinski spomeniki. Dragocena pa sta samo zaradi starosti. Lahko si mislimo, da je bilo pred tisoč in več letih veliko število takih obrednih obrazcev, ki pa so jih kasneje nadomeščali s sodobnejšimi. Jaz pravim, da vsak nov natis cerkvene pesmarice "odpravi" vse prejšnje. V izvirniku je ohranjena tudi podelilna listina. Ena redkih, mnogo več jih je v prepisih. Jaz sem mnenja, da je bila za nas Otonova zmaga nad Madžari in s tem večja navezanost na zahod boljša kot bi bila, če bi Madžari ohranili svojo moč in posege na zahod. Tudi Loka, ki je postala »škofja« šele po pozidavi na sotočju pod grajskim hribom je po letu 973 zagotovo dobivala mnoge "infrastrukturne" pridobitve. Vendar je do tega prihajalo postopoma. Vprašajmo se samo, kdaj je bil zgrajen prvi most, ki je omogočil nastanek mesta znotraj sotočja. Kdaj graščina, kdaj kašča, kdaj je prišlo do naseljevanja Bavarcev, Tirolcev in Korošcev???? Še enega bistva se nočemo zavedati. Grbi so se izven potreb v armadi in turnirjih začeli uporabljati tudi izven identifikacije "naših" na bojnem polju. Tako se v Freisingu pojavi prvi grb pri škofu Emihu leta 1286. To je tristo let po Abrahamu. Približno istočasno začne tudi Landkreis Freising uporabljati grb, ki temelji na legendi o sv. Korbinijanu. Ta legenda pa je bila takrat stara že kar 500 let!! Še ena zmotna razlaga se kar nezadržno vriva v splošno zavest: Tuji škof, ki ima sicer posestne pravice, naj bi imel tudi pravice in dolžnosti lokalnega škofa. Pa jih nima! Zato je toliko bolj bedasto, da škofa v obredni opravi na konju upodobimo na srednjeveškem (popožarnem) mestnem trgu. Vsi škofi, ki so kdaj prišli v Loko, so bili samo v vlogi zemljiških posestnikov in je njihova upodobitev z mitro, palico in ostalo obredno opravo izraz nevednosti. Še kaj bi se našlo, pa se raje poslužujemo preprostih zmot.