Prostor na katerem se je razvila Škofja Loka je značilen
po tem, da se tu stikata dve pokrajinski enoti - ravnina Sorškega polja in
Loško pogorje. Z zahodne strani po dveh dolinah Loškega pogorja pritečeta dve
manjši reki - Poljanska in Selška Sora, ki ob stiku s Sorškim poljem stečeta
skupaj. Reki sta vsaka s svoje strani z naplavinami izoblikovali mnoge prodnate
terase in ob stičišču ustvarile širok in površinsko razgiban pomol.
Ta skalnata, z gozdom in travniki poraščena stopnica,
objeta z rečno pregrado je dobro služila obrambnim potrebam nastajajoče
naselbine.
Posebno primerni za pozidavo naselja sta bili terasi, ki
se dvigata neposredno od sotočja navzgor. Pobočje prve terase, pod katero se je
kasneje razvil Spodnji trg je približno 20 metrov visoko in po
dolžini rahlo izbočeno. Nad njim se razteza kakih 400 metrov dolg in 200 metrov širok pomol v
obliki pravokotnika. To je prostor kjer danes stoji Mestni trg. Nad ravnino
Mestnega trga se dviga še ena terasa, nad njo pa pobočje grajskega hriba.
Grajski hrib se proti zahodu počasi vključuje v hrbet Loškega pogorja, ob
straneh t.j. proti jugu in severu pa strmo pada proti Poljanski in Selški
dolini.
Škofja Loka ima srednjeevropsko klimo z zmerno mrzlimi
zimami in ne preveč vročimi poletji.
Sorško polje, ki se začne ob sotočju Sor, je zelo
izpostavljeno soncu. Peščena ravnina se tako ugodno in hitro segreva. Samo
mesto je manj osončeno saj sevanje posebej pozimi ovirajo obronki Loškega
pogorja.
Povprečna množina padavin (1440 mm na leto) je dokaj
stalna, medtem ko se snežna odeja iz leta v leto spreminja. V zadnjih letih ga
je padlo malo in se ni dolgo obdržal, pred tem je znal ostati do 40 dni,
debeline 50 cm
pa odeja ni presegala.
Kar se tiče vetrov, je Škofja Loka zaradi konfiguracije
terena odprta predvsem tistim od severovzhoda in severozahoda. Pravo moč ti
vetrovi dobijo šele na odprtem svetu, zunaj mesta.
ZGODOVINSKI RAZVOJ ŠKOFJE LOKE
Leta 973 je nemški cesar Oton II daroval loško ozemlje
freisinškemu škofu Abrahamu. Vendar
Loka, ki je imenovana v darilni listini, ni današnja Šk. Loka, temveč Stara
Loka. Škofjo Loko so ustanovili f. škofje kmalu po prevzemu oblasti, ker so
potrebovali upravno, gospodarsko in kulturno središče za svojo zemljiško
posest. Tu je bil vhod v obe dolini, po katerih se je odvijal promet v
notranjost alpskega predgorja in čez zložene prevale v Posočje. Tako Loško
pogorje kot Sorško polje sta potrebovala tržišče in najbolj ugodno lokacijo je
imelo prav to področje.
Najprej so postavili Zgornji stolp na Kranclju, pod njim
pa se je v toku 13. stoletja razvil loški grad. Naselbina pod utrjeno
postojanko se leta 1274 že omenja kot mesto.
Tloris mesta kaže, da je bila naselbina sistematično
grajena kot tržišče postavljeno na dve terasi. Za celotno staro jedro je
značilno, da je bilo treba prostor temeljito izrabiti in se zadovoljiti s čim
manjšo površino, ki jo je bilo mogoče obdati z obrambnim obzidjem.
Staro mestno jedro ni nastalo istočasno. Najstarejši del
predstavlja Mestni trg, ki se je razvil na zgornji terasi. Tod so se hiše
stiskale k vznožju hriba in se nizale v sklenjeni vrsti ib močno razširjeni
cesti, s čimer je naselje pridobilo obsežen tržni prostor.
Mlajšega nastanka je na spodnji terasi ležeči in Mestnemu
trgu vzporedni Spodnji trg. Nanj naletimo v virih ob koncu 14. stoletja.
Mesto so v 14. stoletju obdali z obzidjem skozi katero je
vodilo petero vrat zavarovanih s stražnimi stolpi. Ker je bil prostor znotraj
obzidja zaradi večje varnosti bolj dragocen so ga na gosto pozidali. Leta 1511 je mesto močno poškodoval potres, kasneje ga je
večkrat prizadel tudi požar. Od tedaj pa do današnjega časa se je mestno jedro malo
spreminjalo.
Obzidje je sčasoma izgubilo svoj pomen, zato ga niso več
obnavljali in naselje se je začelo širiti tudi izven teh okvirov. Razvoj je bil
usmerjen zlasti proti južni strani, kjer je potekal živahni promet s
Primorskimi pokrajinami in Italijo. Tod se je razvilo Karlovško predmestje.
Večji preobrati v razvoju mesta nastopijo zaradi
gospodarskih premikov v 19. stoletju. Mesto s širjenjem objame bližnja naselja
kot so Puštal, Vincarje, Stara Loka. Leta 1870 se zgradi Gorenjska železnica.
Mesto odloči, naj se proga samemu središču izogne. Na Trati, vzhodno od mesta,
napravijo železniško postajo in tu se ustvari primeren prostor za
novonastajajočo gospodarsko dejavnost.
Po drugi svetovni vojni se na področju Škofje Loke,
predvsem na območju na Trati nasilno zgradijo mnoge tovarne, delovna sila se
umetno pripelje. Delavcem priskrbijo bivanje tako, da zgradijo več stanovanjskih
naselij (Frankovo in Hafnarjevo naselje na vzhodu in naselje Podlubnik na zahodu). Novo grajena
naselja izstopajo iz tradicionalnih okvirov, obstoječi arhitekturi se ne
prilagajajo in kvarijo panoramo mesta. Tak način gradnje se je istočasno uveljavil
tudi v neposredni bližini starega mestnega jedra. Novo organizirana družba je
bila prepričana, da potrebuje novo, moderno in prostorno mestno središče. Na
drugi strani Selške Sore, na področju takrat nepozidanega Osterfelda je nastal
obsežen trgovski in poslovni center z novo avtobusno postajo, parkirišči,
veleblagovnico NAMO in hotelom.
Novogradnja je pokvarila mestno podobo, poleg tega pa
do danes, ko je že potrebna temeljite
prenove, nikoli ni zares zaživela.
TIPOLOŠKA ANALIZA
Na približno enakomerne dele razdeljenem zemljišču
znotraj obzidja so si kolonisti - obrtniki in trgovci, ki jih je v zavetju
gradu naselil fevdalec - postavili svoja domovanja in uredili vrtove. Zgradbe
so po večini zidane in jih ločujemo v dva tipa stanovanjskih stavb, meščansko
kolonizacijsko hišo na Mestnem trgu in kmečko, ki je bila zastopana predvsem na
Spodnjem trgu. Različni življenjski pogoji in različne oblike gospodarjenja so
bile vzrok, da se je kmečka hiša vsaj v najzgodnejši fazi razvijala predvsem v
horizontalni smeri in je imela le eno nadstropje, medtem ko je meščanska hiša,
ki je imela praviloma dva nadstropja reševala svoj prostorski problem po
vertikalni smeri. Vhod v kmečko hišo je vodil z dvoriščne strani, kjer so stala
tudi gospodarska poslopja, v meščansko pa stopimo s čelne strani, ki je
najbližja prometu, cesti ali trgu. Stanovanjski prostori z ognjiščem so pri
kmečki hiši v pritličju, v meščanski pa so pomaknjeni v prvo nadstropje, v
spodnjih prostorih dobijo svoje mesto trgovina, delavnica ali gostilna. Pri
tlorisu meščanskega doma zajema pritličje enoten prostor, v katerem se
povezujejo delavniški in skladiščni prostori in ki obenem služi kot hišna
komunikacija za dohod na ulico, na dvorišče in v nadstropje. Vhod je običajno
pomaknjen na sredo fasade. Ob strani postavljene stopnice vodijo v prvo
nadstropje, kjer se je od bivalnega prostora oddvojila veža, v kateri je stalo
odprto ognjišče. Dokler so dvoriščem meščanskih stavb zagotavljale dostop
gospodarske poti je bila veža lahko pogrešljiv prostorski člen arhitekture
hiše. Ko pa so se te poti zapolnile z novimi stavbami ali so prehode med hišami
zaprle razširjene hišne fasade, je veža prevzela vlogo komunikacije.
Obstoječe hiše so grajene iz opeke in kamenja. Nekatere
stavbe predvsem kmečkega tipa so lesene a so jih sčasoma ometali zaradi
nevarnosti pred požarom.
Strehe, ki so še danes dobro ohranjene, so lepo vidne z
vseh dostopov do mesta in tako tvorijo pomemben sestavni del likovne podobe.
Večina stavb je kritih z bobrovcem, ostale prekrivajo bodisi zareznik, rombasti
stršnik, redkeje skril. Strešne konstrukcije so razen izjem lesene. Fasade v mestu so iz različnih stilnih obdobij,
poznogotske, renesančne in baročne.
MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI
Škofja Loka je grajena na tipični srednjeveški
ortogonalni mreži, ki pa se je tu pojavila nekoliko spremenjeno - prilagajala
se je pobočju in razgibanem terenu, tako, da se je rahlo ukrivila. Glavni
komunikaciji - Mestni in Spodnji trg sta zato tudi ukrivljeni, ravno tako
značilna pa sta njuna lijakasta zaključka. Mestne dominante predstavljajo na
hribu zgrajena grajska naselbina, Jakobova cerkev v središču mesta in Kašča na
Spodnjem trgu. Slemena streh so vzporedna osi ulice in tako, čeprav nimajo
enotne višine, tvorijo zaključeno enoto.
SPODNJI TRG
1 - naravne danosti
2 - vzroki za pozidavo
3 - ustvarjene danosti
4 - vpliv naravnih danosti na razvoj
5 - družbenogospodarski in življenjski vpliv na razvoj
1 - NARAVNE DANOSTI PODROČJA
Področje na katerem se je razvil Spodnji trg predstavlja
malo manj kot 300 metrov
dolga in malo več kot 200
metrov široka ravnina v obliki rahlo zaobljenega
trikotnika. Področje je zaradi "naravnih pregrad" skorajda okoli in
okoli omejeno. Na zgornji (zahodni) strani je zaprto s podolgovato, rahlo
izbočeno rečno teraso, nad katero se razprostira Mestni trg. S spodnje
(vzhodne) strani pa ga od sotočja navzgor obrobljata obe Sori; in sicer Selška,
ki priteka z desne tesno ob terasi in tu popolnoma zapira prostor, ter z leve
Poljanska Sora, ki se vzpetini umika in teče čez polje in tako tvori edini
naravni prehod v ali iz prostora.
Obdana ravnina od vznožja terase proti sotočju pada.
Višinska razlika med kopnim in reko je v bližini strug zelo majhna.
2 - VZROKI ZA POZIDAVO PODROČJA
Obstoječe naselje Škofje Loke je v 14. stoletju zaradi
nenehnega razvijanja, uspešnega trgovanja in cvetoče obrti postalo premajhno.
Za pozidavo je bil potreben dodaten prostor, ki bi predvsem Mestni trg
razbremenil nekaterih dejavnosti. Mestna oblast in uprava, gosposka in sodišča
ter razne slavnosti, ceremoniali, sprejemi, razsodbe, izvajanja kazni in sejmi,
ti so ostali na Mestnem oziroma Glavnem trgu, na novem prostoru pa naj bi se
razširila trgovinska in obrtniška dejavnost.
3 - USTVARJENE DANOSTI
Na področju se je z obzidjem in vrati na severni in južni
strani utrdil obrambni sistem. Čez Selško Soro, ob zaključku današnjega Spodnjega trga je bilo
potrebno zgraditi most za pomembno prometno os proti vzhodu, t.j. Kranju in
Ljubljani.
Ni komentarjev:
Objavite komentar